Nekaj časa nazaj sem prvič ugotovil, da je naglavna svetilka nekaj dejansko uporabnega. Vedno sem bil namreč mnenja, da so takšne svetilke čisto neuporabne, oziroma obstaja ogromno boljših in drugačnih alternativ. V bistvu pa sem pred kratkim ugotovil, da se že kar nekaj časa ukvarjam z nečim, kjer bi mi lahko prišla takšna svetilka še kako prav, vendar ji nisem dal nikoli priložnosti.
Aktivnost, o kateri govorim pa je pohodništvo. A tukaj ne gre za kar neko pohodništvo, temveč za pohod v temi in sicer v hribe. Takšen pohod je namreč res zelo prijeten, kajti ko prideš na cilj, lahko vidiš sončni vzhod. Ta slika v hribih pa je nekaj najlepšega, kar lahko kadarkoli vidiš, vsaj meni. Pri teh pohodih pa sem imel pri sebi vedno tisto navadno ročno svetilko, ki sem jo nosil v rokah. Dolgo mi je čisto ustrezala, ter nisem iskal ničesar boljšega. A pred časom mi je pozornost končno vzelo to, da prijatelj ni imel nikoli nič v rokah. Na njegovem čelu je bila namreč naglavna svetilka. Ne vem kako, ampak pred tem mi to ni nikoli vzelo pozornosti. A nazadnje, ko smo se odpravili na takšen pohod, mi je bilo zelo zanimivo videti, kako mu naglavna svetilka vedno osveti ravno tisti predel poti, kamor gleda. Prav tako je imel vedno proste roke, tako da se ni rabil ustavljati, ko je moral kaj spiti. Imel je tudi proste roke, ko je moral premagovati težak teren, kar je meni delalo malo težav, saj sem imel v roki ročno svetilko.
Zaradi tega pa sem se odločil, da se na naslednji pohod po tistem odpravim tudi sam s svojo naglavno svetilko. Tokrat sem izbral Ledlenser naglavna svetilka, ki ponuja močan snop svetlobe in odlično vzdržljivost baterije. Moram reči, da je bila to res dobra ideja. Naslednji pohod je bil tako res zelo prijeten, ter veliko bolj praktičen, saj sem imel proste roke.
Šele ko sem jo začel redno uporabljati, sem opazil še druge prednosti. Svetloba sledi pogledu, zato je orientacija na ozkih poteh in pri tehničnih odsekih precej lažja. Ker so roke proste, je prijem pohodnih palic stabilnejši, lažje je nadzorovati ravnotežje, pa tudi v nahrbtniku lahko hitro poiščem, kar potrebujem, ne da bi se ustavljal. Poleg tega dobra naglavna svetilka z enakomernim snopom manj utrudi oči kot ročne alternative, ki pogosto mečejo ozek in preoster žarek.
Če razmišljaš o nakupu, se splača pogledati nekaj ključnih lastnosti: jakost svetlobe (za nočne vzpone je po mojem idealno nekje 300–600 lumnov), doseg snopa in možnost prilagajanja svetlobnega stožca (širok za bližino, ozek za daljave), rdeča luč za ohranitev nočnega vida, vodoodpornost (vsaj IPX4 ali bolje), tip napajanja (polnilne baterije so zelo praktične, a je dobro imeti tudi rezervno možnost), ter udobje – elastičen trak in možnost nagiba glave svetilke sta zlata vredna.
Za varnost priporočam, da imaš s seboj dodatni komplet baterij ali powerbank, pred odhodom preveriš polnjenje in vreme, na poti pa uporabljaš varčnejši način svetilnosti, ko je to mogoče. Skupinski pohodi so prijetnejši, če vsak uporablja svojo svetilko – tako je pot enakomerno osvetljena in ni bleščanja v oči.
Odkar sem preklopil na naglavno, so moji jutranji vzponi mirnejši in bolj zanesljivi. Če tudi ti rad ujameš prvi svit dneva, je kakovostna naglavna res pripomoček, za katerega morda ne veš, da ga potrebuješ – dokler ga ne preizkusiš.
Comments are closed, but trackbacks and pingbacks are open.