Dovolj je bila samo bolj zdrava prehrana in več gibanja, da sem uravnal sladkor v krvi.
Nekaj časa nazaj sem začel opažat, da sem kar naprej utrujen. Ne tista klasična ponedeljkova utrujenost, ampak taka čudna, kot da me zmanjkuje sredi dneva. Zjutraj se zbudim čisto ok, potem pa že okoli 11. ure totalen padec energije. V glavi megla, koncentracija nikakršna, pa še razdražljiv sem.
Sprva sem to pripisoval stresu, preveč dela, premalo spanja… Ampak ker se ni izboljšalo, sem šel na pregled. Zdravnica mi je predlagala, da malo pogledamo tudi sladkor v krvi, čeprav nisem ravno tipičen kandidat za sladkorno bolezen. Naredimo teste in res – vrednosti so bile malo previsoke. Ne še sladkorna bolezen, ampak vseeno se je treba zadeve lotiti premišljeno. Bila je tako imenovana prediabetična faza.
Priznam, me je kar malo stisnilo. Do takrat sploh nisem razmišljal, kako moja prehrana vpliva na moje telo in sladkor v krvi. Hitri zajtrki, veliko kave, sladkarije med sestanki, pa večeri z rogljičkom pred televizijo. Klasična ‘ni časa, vendar nekaj moram pojest’ prehrana.
Odločil sem se, da poskusim stvari vzeti v svoje roke. Začel sem bolj redno jesti, ne izpuščam več zajtrkov, v prehrano dodajam več beljakovin, jem manj predelanih ogljikovih hidratov. Uvedel sem krajše sprehode po službi, dovolj, da se malo premaknem. In najbolj pomembno, redno spremljam sladkor v krvi. Ne obsesivno, ampak ravno prav, da vem, kje sem in da lahko ukrepam, v kolikor bi stvari šle izpod nadzora.
Po nekaj tednih sem se začel spet počutiti kot jaz. Več energije, boljše razpoloženje, pa tudi glava bolj deluje. Nič več tistih čudnih utrujenosti sredi dneva.
Tako da ja, včasih telo res kriči, ampak mi ga ne slišimo. Meni je sladkor v krvi dal konkretno opozorilo, da je treba malo bolj pazit nase. In hvaležen sem, da sem poslušal telo, preden bi bilo prepozno. In kar je najboljše, sploh ne potrebujem zdravil. Dovolj je samo bolj zdrava prehrana in več gibanja, pa sem hitro uravnal sladkor v krvi. …