kosilo

Kadar pridem do tega, da se mi enostavno ne da kuhati, se določim, da bo to dan, ko bo restavracija tisti, ki mi bo pri tem pomagala. Zadnje čase zelo veliko kuham in iskreno se pav nič ne pritožujem, ker zelo dobro kuham, ampak sem in tja se pa zgodi, da imam vsega, da tega kuhanja več kot dovolj. Mislila sem, da imam doma še kaj krompirja, pa sem se žal popolnoma uštela. In ko sem videla, da ga nimam in je bilo to nekaj, kar sem si zelo zaželela, sem se odločila, da bo danes dan, ko bo restavracija moje mesto za kosilo.

V vsakem primeru bi mogla ven. Če bi šla v trgovino po krompir, mi ne bi preostalo nič drugega, kot da grem v trgovino. In ker je restavracija, v katero hodim zelo rada skoraj na poti, je popolnoma enako, če grem kar tja na kosilo. Malce več denarja bom zapravila za kosilo danes, ampak bom pa vsaj imela malce več časa zase. To je tudi eden izmed zelo tehtnih razlogov, da grem ven na kosilo, saj prihranim zelo veliko časa.

Ko sem prišla tja, kjer stoji restavracija, sem imela to srečo, da so se kosila ravno zaključila in je bilo kar precej miz prostih. Usedla sem se za eno mizo ob oknu, da ima razgled ven in počakala natakarja. Ni minilo veliko časa, že je bil natakar pri moji mizi, najprej sem si naročila čaj in vodo, nato pa še zrezek s praženim krompirjem Doma si zrezkov ne delam. Raje meso narežem na nanje koščke in jih popečem, ker so hitreje narejeni in bolj okusni. Sicer zelo dobro kuham, ampak zrezki mi pa vseeno ne gredo najbolje od rok.

Tako, da če grem na kosilo ven, si vedno naročim nekaj kar si sama po navadi ne pripravljam. In ker ta restavracija dela zelo dobre zrezke, vedno izkoristim priložnost za to, ko grem tja.  …