Priznati moram, da sem dolgo časa sodila med tiste, ki so na plačilni listi zgolj ošvrknili številke, rubriko s prispevki pa preprosto preskočili. Zdelo se mi je nekaj samoumevnega, kar pač obstaja in o čemer nima smisla izgubljati besed. Nekega dne pa me je zgrabila radovednost in sem se poglobila v to, kaj pravzaprav pomeni postavka ZPIZ.
Hitro sem ugotovila, da gre za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – institucijo, ki na prvi pogled deluje precej birokratsko, v resnici pa neposredno vpliva na vsakogar izmed nas. ZPIZ pomeni, da bomo po letih dela imeli vsaj osnovno varnost in da bo starost kljub vsemu lahko dostojno obdobje življenja.
Prvič sem pomen tega sistema začutila pri očetu, ko je šel v pokoj. Po letih dela in vsakodnevnih obveznosti se je čez noč znašel v novi vlogi – upokojenec. Najprej ga je to precej potrlo, a ko je začel redno prejemati pokojnino, je prišla tudi olajšava. Ni šlo za luksuz, šlo je za stabilnost. Takrat sem dojela, kako pomembno je, da obstaja nekdo, ki skrbi, da stvari delujejo.
Kasneje sem spoznala še eno plat zgodbe. Znanka je utrpela poškodbo pri delu in nekaj mesecev ni mogla nazaj v službo. Vse bi bilo veliko težje, če ne bi imela nadomestila in dostopa do rehabilitacije preko ZPIZ-a. Takšni trenutki pokažejo, da birokratske besede v ozadju skrivajo zelo osebne zgodbe.
Ko danes klepetam s prijatelji, večina priznava, da o pokojnini ne razmišlja, zdijo se jim oddaljena leta, s katerimi se bodo ukvarjali pozneje. Sama pa sem spoznala, da ni vseeno, koliko vplačujemo in kako se sistem razvija. ZPIZ seveda ni popoln, pogosto slišimo o nizkih pokojninah, pa vendar predstavlja osnovni steber varnosti. Brez njega bi bil strah pred prihodnostjo precej večji.
Zdaj na plačilni listi tiste številke gledam drugače. Niso več samo odbitek, ampak vložek v prihodnost. Jasno mi je, da bom morala poskrbeti tudi za dodatno varčevanje, toda osnovo mi daje prav ZPIZ.
Za dodatne informacije obiščite zivljenje55plus.si.
Comments are closed, but trackbacks and pingbacks are open.